
Ameriški in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin naj bi se kmalu srečala v Budimpešti, da bi skušala doseči dogovor o končanju vojne v Ukrajini. A še preden so se začela ugibanja, po kateri poti bo ruski predsednik letel na ozemlje EU, so se pojavila vprašanja o madžarskem članstvu v ICC. Mednarodno kazensko sodišče je namreč za Putina marca 2023 izdalo tiralico zaradi vojnih zločinov, članica sodišča pa je – še vsaj nekaj mesecev – tudi Madžarska.
Ameriški predsednik Donald Trump je po četrtkovem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom napovedal srečanje v Budimpešti, kjer naj bi skušala najti rešitev za končanje vojne v Ukrajini.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali bi Putin sploh lahko obiskal Madžarsko, saj je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) marca 2023 zanj izdalo tiralico zaradi vojnih zločinov, povezanih z nezakonitimi deportacijami ukrajinskih otrok. Kot poroča Index.hr, pa odgovor tiči v spremenjenem odnosu Budimpešte do ICC – predvsem po zaslugi Putinovega tesnega zaveznika, premierja Viktorja Orbana.
Madžarska je aprila 2025 napovedala izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) – prav med obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, za katerega je sodišče prav tako izdalo tiralico. Premier Viktor Orban je takrat dejal, da je ICC "postal politično orodje" in da Madžarska "ne želi biti del tega". Madžarski parlament je 20. maja 2025 odločitev tudi formalno potrdil.

A tu po poročanju omenjenega portala nastopi paradoks, saj je Madžarska formalno še vedno zavezana spoštovanju odločitev ICC, in sicer do junija 2026. Hkrati pa država Rimskega statuta – kljub podpisu leta 1999 in ratifikaciji dve leti pozneje – nikoli ni vključila v svojo nacionalno zakonodajo.
Profesor Péter Szitás je za Index.hr pojasnil, da zaradi odsotnosti ustrezne zakonodaje na Madžarskem ne obstaja pravni okvir za aretacijo ali izročitev oseb, za katere je ICC izdal tiralico. "Zato izstop Madžarske iz ICC v praksi ne bo prinesel sprememb," je poudaril.
Madžarska ni prva država, ki bi prezrla tiralico ICC
Madžarska sicer ni prva država, ki bi prezrla tiralico Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Septembra 2024 je Vladimir Putin obiskal Mongolijo – prav tako članico ICC – ne da bi ga aretirali. Mongolske oblasti so takrat kot razlog navedle svojo energetsko odvisnost od Rusije.
V povezavi z napovedanim srečanjem v Budimpešti pa po poročanju Index.hr obstajajo tudi drugi diplomatski mehanizmi. Švica in Avstrija, obe članici ICC, sta denimo že prej sporočili, da bi lahko Putinu podelili imuniteto, če bi prišel na mirovna pogajanja. "Vlada je lani sprejela pravila, ki omogočajo dodelitev imunitete osebam, zoper katere obstaja mednarodna tiralica – vendar izključno v primeru mirovnih konferenc, ne zasebnih razlogov," je pojasnil švicarski zunanji minister Ignazio Cassis.
ICC namreč nima lastnega izvršilnega mehanizma in je pri uresničevanju svojih odločitev odvisen od sodelovanja držav članic. Ker ima ICC trenutno 125 članic, so Putinove poti močno omejene – izjemo pa predstavljajo države, ki Rimskega statuta niso vključile v nacionalno zakonodajo ali se, kot Madžarska, iz sistema postopno umikajo. Te mu v praksi omogočajo "varna diplomatska zatočišča" za srečanja na visoki ravni, poroča omenjeni portal.
Kaj je Rimski statut
Rimski statut je temeljni ustanovni dokument Mednarodnega kazenskega sodišča, ki določa njegova pooblastila, strukturo in pristojnosti. Sprejet je bil 17. julija 1998 na diplomatski konferenci Združenih narodov v Rimu in je začel veljati 1. julija 2002, potem ko ga je ratificiralo dovolj držav. Sodišče s sedežem v Haagu ima mandat, da preganja posameznike za najhujša mednarodna kazniva dejanja – genocid, zločine proti človečnosti, vojne zločine in zločin agresije.
N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ti mladi družbi dajejo sebe
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje